samanta1Mura je desetletja predstavljala paradnega konja v Pomurju, okoli 30% prekmurskega prebivalstva je slonelo na njegovi uspešnosti. V svojih najboljših časih je Mura zasedala vodilno mesto v tekstilni Evropi. Vse to je pričelo izgubljati pomen, ko se je paradni mogotec znašel avgusta 2011 v stečaju in naprodaj najboljšemu ponudniku.
















Eden izmed teh je bila tudi Aha Mura, ki je kasneje postala lastnica in upraviteljica tekstilnega velikana. Žal pa se je izkazala kot zelo slaba naložba za Pomurje. Mojca Lukančič svojih obljub ni izpolnila in Mura je zopet pred stečajem. 
Toda, ne smemo pozabiti na ostale ponudnike, ki jih je Lukačičeva prehitela. Med njimi je bila tudi angleška nepremičninska korporacija Peninsula Capitals, ki jo je v Pomurje pripeljala podjetnica Samanta Rejc Debevec (takrat Škrjanec). Po pričevanjih naj bi bila rešitev Mure. Veliko se je pisalo zakaj ideja ni uspela, mi pa želimo vedeti sedaj, po jasnem porazu Lukačičeve, kaj si o tem misli Samanta in kakšno je ozadje.

Samanta, pred tremi leti ste imeli kupca za Muro. Kaj se je zgodilo? Zakaj nakup ni bil uspešen?
»Ne bi rekla, da je bil nakup neuspešen. Bil je onemogočen. Staro vodstvo Mure je podprlo skupino Aha, saj so želeli uresničiti svojo idejo o selitvi proizvodnje v Srbijo. S tem bi preselili v Srbijo tudi long posle, ki so glavni vir zaslužka Mure. Dolgoročni načrt namreč ni rešitev delovnih mest v Muri, temveč osebni interes nekdanjega vodstva in Hugo Boss-a. Moji kupci, Peninsula Capitals, jim niso bili zanimivi, saj smo ponujali razvoj Mure, neobremenjen kapital in popolno rekonstrukcijo vodstva. Predvsem pa zaposlovanje lokalnih delavcev. Skupina Aha je bila kot kupec le orodje za uresničitev dolgoročnih ambicij, sedaj pa verjetno tudi grešni kozel.«   

Toda, zakaj selitev v Srbijo?
»Proizvodnja v Srbiji bi seveda pomenila nižje obratovalne stroške in tako večji dobiček, ob tem pa žal žrtvovanje kvalitete. Ob tem zanemarjajo dejstvo, da bi potrebovali desetletja, da vzpostavijo tako stanje kot tu v Muri, to kar delavci zmorejo je avtomatizem, ne da se tega priučiti v kratkem roku. Poleg cenejše proizvodnje,
 je tukaj še interes malih lokalnih podjetnikov.

samanta3
Muro je reševala tudi Samanta Rejc Debevec, takrat Škrjanec. 

Zakaj niste tega izpostavili prej? Zakaj ni vaš kupec kljub temu vztrajal pri nakupu?
»Odstop od nakupa smo svetovali mi sami. Ovirali so nas, med njimi tudi stečajni upravitelj, ni jim bilo mar za delavce v Muri, njihova vizija je bila drugje. In ta vizija ni bila združljiva z našo, ki je predvidevala veliko širitev Mure v svetu in razvoj lastnih blagovnih znamk. Če se novinarji spominjate, smo na prihajajoči razvoj dogodkov opozarjali in napovedali usodo delavcev, ki so brez delovnih mest ostali pravzaprav že takrat, ko je predsednik uprave zasedel svoje mesto na čelu Mure in si zamislil novo Muro, svojo Muro, ki pa njih ne vključuje. Skupina Aha je bila kot kupec favorizirana od vsega začetka, ne glede na kapital, ki so ga bili pripravljeni vložiti naši poslovni partnerji. Pritisk, ki so ga vršili na nas kot posrednike, je bil velik in vršen daleč proč od Slovenije in Pomurja. Interesi segajo vse do nemške politike.« 

Se lahko poglobite malo dlje v to in razkrijete ozadje?
»Ozadje seveda poznam in lahko bi se poglobila dlje, toda ocenjujem, da
 zaenkrat trenutek ni pravi. Naše napovedi se (žal) uresničujejo in lahko rečem, da je to ena izmed največjih tajkunskih prevar v zgodovini Slovenije, v kateri lahko pričakujemo rekordno število oškodovanih.«

Kakšna je bila vaša vizija za razvoj Mure?
»V Prekmurju smo želeli razviti logistični center, ki bi služil kot matična enota. Z novim kapitalom bi poskrbeli za širitev v največje veleblagovnice Nizozemske, Anglije, Švice in Nemčije. Poudarili bi kvaliteto in se posvetili lastnim blagovnim znamkam. Zaposlovali bi dodatno, lokalno delovno silo in okrepili razvitost Pomurja. Naša vizija se je dotikala tudi področja turizma in kozmetike. Blagovna znamka Mura bi postala vodilno ime v svetovnem merilu. Kvaliteta, ki jo zagotavljajo delavci je neverjetna in primerljiva
 z katerimkoli svetovnim tekstilnim mogotcem. Murina klasika krojenja je zelo zaželena in pogrešana v tekstilni Evropi. Predstavlja visoko modo, ki bi lahko obvladovala modne smernice in se kosala z največjimi blagovnimi znamkami v industriji. Pomenila pa bi tudi način življenja, saj bi pokrivala galanterijo, tekstil, kozmetiko, obutev, skratka vse kar oblikuje sodobnega človeka. To je le delček tega, kar smo ponudili, ob tem pa kapital, neobremenjen z krediti in subvencijami.«

Od kje vam vse te informacije? Namreč, navedli ste nekaj podatkov, ki javnosti niso znani.
»V našem poslu je ključno, da smo korak pred drugimi. In tudi smo. Imamo dobro infrastrukturo in povezave, ki posegajo v politiko po vsem svetu. Nekatere informacije, ki jih pridobimo, so pomembne v tistem trenutku, druge kasneje. V vsakem primeru pa je za nas, kot sem že omenila, najpomembnejša pripadnost. Operiramo namreč s strogo tajnimi podatki, ki morajo biti kanalizirani pravilno in brez napak. Ukvarjamo se tudi z modo in organizacijo dogodkov, toda to je le delček našega mozaika. Naše pravo znanje in vpliv se odražata na področju gospodarstva in globalnega marketinga, čeprav dovoljujemo, da je to skrbno prikrito.«  

samanta2
Samanta je za UltraPogled.eu razkrila marsikatero, javnosti doslej še neznano, dejstvo.

Kako doživljate situacijo, v kateri se nahaja Mura?
»Sama
 blagovno znamko Mura jemljem kot nekaj svojega, kot nekaj, do česar čutim veliko odgovornost in senzibilnost. Morda še toliko bolj po tem, ko sem se sprehodila skozi hale pripadnih delavcev, iz katerih kar vre upanje. Upanje v boljši jutri, v Muro, kot so jo poznali nekoč. Žalostno jih je opazovati in govoriti z njimi po tem, ko je skupina Aha pomenila le še eno razočaranje v nizu mnogih. Kot podjetniku mi je najpomembnejša pripadnost svojih zaposlenih in zato je ta zgodba o uspehu tudi tako grenka. Muri ostajajo pripadni do konca, žal pa takšne Mure kot so jo poznali, ni več. Kar zaenkrat ostaja dobro prikrito. Medtem je stečajni upravitelj Aha Mure, v četrtek, najel 30 varnostnikov, da so prisostvovali odpovedim, ki jih je razdelil med 1500 delavcev. Očitno se reakcije delavcev le bojijo, celo tako zelo, da jim pojasnila ob odpovedi sploh niso ponudili. Delavci so tako v dolgih kolonah, z odpovednim dopisom v rokah, zakorakali negotovemu  epilogu naproti. Po mojem mnenju,  je to zavajanje hujši zločin od tistih, ki se dogajajo v ozadju, ob prilaščanju Mure.«

 

Je zgodba o Muri res ena največjih korupcijskih prevar, kot pravi Samanta Rejc Debevec? In najpomembnejše; ali ostaja sploh še kaj upanja za tekstilnega velikana? Očitno bomo na odgovore morali počakati, obstaja pa dvom, ki nam ga je zasejala podjetnica, z razkritjem ozadja. In nenazadnje rešitev, ki jo je ponujal njen kupec. Če ne on, kdo lahko reši Muro, ki je le korak pred ponovnim stečajem?

J.V.
(FOTO: RTVSLO, Slovenske novice, osebni arhiv)